Na kaj moramo biti pozorni, ko izbiramo vrtec ali šolo montessori

Prevod in priredba: Marša Jović

Vir: CM Step, Cincinnati Montessori, Secondary Teacher Education Program (http://cmstep.com/montessori/)

Čeprav se večina vrtcev in šol trudi, da bi sledili načelom in rezultatom raziskovanj dr. Montessori, so vse ustanove do neke mere pod vplivom evolucije naše kulture.

Mogoče je ob izbiri vrtca ali šole montessori bolje, da se vprašamo, kako blizu nam je filozofija ustanove glede na naše vrednote in glede na to, kaj si želimo za svojega otroka. Ne obstaja en izobraževalni pristop, ki bi bil pravi za vsakega učenca.

Modro je, da poiščemo tisto ustanovo, v kateri se otrok dobro počuti in s katero si, kot starši, delimo vrednote in cilje za otrokovo vzgojo in izobraževanje.

 

V obzir vzamemo tudi to, katere od teh ciljev lahko ustanova dejansko uresniči. Izbira pravega vrtca oziroma šole je enako pomembna za otroke in starše.V bistvu pa je izbira vrtca ali šole montessori odvisna od osebnega stila in preferenc. Ob obisku ustanove nam je lahko prijetno in nam je pristop in kultura ustanove všeč. In to nam verjetno lahko pomaga definirati, kaj za nas pomeni dobra izbira šole oziroma vrtca.

Ko se odločamo o tem, katera šola ali vrtec sta za nas najbolj primerna, je najbolje, da zaupamo svojim čutilom; očem, ušesom in svojemu občutku. Nič ni boljše kot opazovanje. Ustanova, ki jo eni starši hvalijo, je lahko popolnoma napačna za drugo družino. Medtem ko se nekateri odločijo, da jim filozofija montessori ne odgovarja, je drugim pisana na kožo. Naši občutki so najbolj zanesljivi, zato se ne zanašajmo na pripovedi drugih staršev.

Je pa nekaj značilnosti, ki jih človek opazi v vsaki ustanovi montessori, čeprav se mogoče drugače kažejo glede na starosti otrok. To so:

 

Urejeno in pripravljeno okolje po načelih filozofije montessori

  • Okolje je pripravljeno za otroka: poudarek je na otrokovem učenju in ne na učiteljevem poučevanju.

  • Okolje je pripravljeno za delo in življenje otroka: okolje je pripravljeno tako, da odgovarja otrokovim potrebam, interesom, zmožnostim in razvoju vseh v skupnosti.

  • Poudarek je na izgradnji skupnosti in sodelovanju, ampak tudi na podpori napredovanja in razvoja posameznika: čeprav otrok živi v večji skupnosti, se na otroka vseeno gleda kot na univerzum v enem. 

  • Učenje je konkretno: v sobah montessori se učenci redkokdaj učijo iz učbenikov ali delovnih zvezkov. V vseh primerih je učenje konkretno, učijo se iz realnih situacij ali modelov, ki ponazarjajo resničnost in konkretizirajo abstraktno. Tako otroci bolje razumejo abstraktne koncepte.

  • Spontano učenje: vsako pristno okolje montessori spodbuja otroke, da se gibljejo po prostoru v okviru razumnih meja spoštljivega vedenja.

  • Delo si izbirajo otroci sami: eden izmed ključnih konceptov filozofije montessori je, da otroke ženejo notranji učitelj, želji po samostojnosti in izgradnji samega sebe, želja po učenju in spoznavanju novih stvari in želji po izpopolnitvi svojih veščin in znanja. Zato so zunanje nagrade in zunanja motivacija nepotrebne.

  • Svoboda z jasno postavljenimi mejami: otroci v okolju montessori uživajo veliko mero svobode v gibanju in izbiri dela, ampak ta svoboda obstaja vedno v okvirih jasno postavljenih meja glede na njihovo vedenje. Od učencev se pričakuje, da obvladajo osnovne veščine svoje kulture, čeprav bi se določenim obveznostim raje izognili.

  • Skupnost je sestavljena iz otrok različnih starosti: otroci, ki so združeni v družinske skupnosti v okoljih montessori, so lahko zelo različno stari – med njimi je tudi po več let razlike. V skupnosti obstaja podpora za tistega učenca, ki se težko uči, kot obstaja tudi dovolj akademskega izziva za tistega, ki se uči z lahkoto. 

  • Pomembna je družinsko vzdušje: z odraščanjem in zorenjem otrok se fokus prestavi iz učitelja na celotno skupnost odraslih in otrok, kot to vidimo v pravih družinah.

  • Sodelovanje in skupno delo je bolj cenjeno kot tekmovanje: otroke v okoljih montessori se spodbuja, da so drug z drugim prijazni in spoštljivi. Žaljivke in nespoštljivo vedenje je redko in nedopustno. Otroci so si naklonjeni in skrbijo drug za drugega, osvobojeni so nepotrebnih pritiskov tekmovanja za pozornost ali prestiž.

Pedagog montessori

  • Učitelj ima diplomo: učitelji naj imajo diplomo priznanega programa izobraževanja za pedagoge montessori.

  • Učitelj je avtoritativen: to pomeni, da je odločen ampak tudi empatičen v svojem središču, je prijazni odrasli, ki se odziva empatično na otrokove občutke, pa vendar konsistentno postavlja jasne meje.

  • Učitelj je opazovalec: to pomeni, da je učitelj izobražen opazovalec otrokovega vedenja in učenja.

  • Učitelj je vir izobraževanja in vzgoje: učitelji montessori pomagajo pri procesu učenja tako, da služijo kot vir informacij, impresij in izkušenj, ko se otroci obrnejo nanje.

  • Učitelj je vzor: kot vsi dobri učitelji tudi učitelj montessori namenoma živi vedenje in odnose, za katere bi želel, da jih ponotranjijo tudi učenci. Montessorijeva je dala velik poudarek na razvoju karakterja, zato so učitelji montessori izjemno mirni, prijazni, topli in vljudni do vsakega otroka.

Otrok kot duhovno bitje

  • Montessori v otrocih ni videla le učencev. Po njenem mnenju je vsak otrok poln in popoln človek. Čeprav je otrok mlad, ima tako kot celotna družba, upanje, sanje, strahove, čustva in hrepenenja. Zavestno je zasnovala socialne skupnosti in izobraževalne izkušnje, ki hranijo in razvijajo otrokov čut za samostojnost, samospoštovanje, ljubezen do miru, strast do dobro opravljenega dela in spoštovanje do vseh živih bitij.

  • Vsi smo v službi drugih: duhovni vidik filozofije montessori vodi ustanove, da zavestno organizirajo  aktivnosti, preko katerih služijo skupnosti; tudi preko dnevnih pozornosti do drugih v razredu ali do drugih v celotni ustanovi.

KAJŽICA, ​Britof 117, 4000 Kranj 

           Tel: 068 169 580             

 e-naslov: nasakajzica@gmail.com

uradne ure: 7:15-16:15

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now