Kako ustvariti dobro šolsko kulturo

Začne se pri vezeh – močnih in prepletenih vezeh – med vsemi člani šolske skupnosti.

napisala: Leah Shafer

prevedla in priredila: Marša Jović 

vir: https://www.gse.harvard.edu/news/uk/18/07/what-makes-good-school-culture

Večina ravnateljev ima občutek, da je dobra organizacija ključna za uspeh šole. Nekateri bi rekli tudi, da se dobra šolska kultura ustvari takrat, ko imajo učitelji enako vizijo in ko so učenci akademsko uspešni. Slišimo tudi, da je treba delati na šolski kulturi, ko nekaj učiteljev odpove ali so otroci neolikani.

Kot večini vodij organizacij, tudi ravnateljem zmanjka besed, ko morajo opisati, kaj dejansko so gradniki šolske kulture. Težko je definirati, kaj je tisto, kar naredi šolo dobro in lahko se zapletemo v raziskovanju delčkov, ki sestavljajo dobro šolo. Seveda lahko omenimo oprijemljive sestavine, kot so uspehi učencev na testih. Hitro pa nas premami, da šolske kulture niti ne bi postavljali na prvo mesto, ker se nam zazdi, da je preveč neoprijemljiva, da bi jo lahko definirali.

Po besedah strokovnjakinje v vodenju in upravljanju, Ebony Bridwell-Mitchell, bi bila to velika napaka. Po njenih besedah so strokovnjaki, ki so raziskovali šolsko kulturo in klimo, ugotovili, da sta kultura in uspeh organizacije močno povezani. Ko ravnatelji uvidijo, iz česa sestoji šolska kultura – ko enkrat uvidijo, da to ni zmes neoprijemljivih sestavin, ampak nekaj, kar se da definirati in ustvariti – potem lahko začnejo izvajati vizijo šolske kulture.

V eni izmed zadnjih sej Nacionalnega Inštituta za vodje urbanih šol na harvardski šoli se je Bridwell-Mitchell poglobila v šolsko kulturo in opisala gradnike značaja organizacije. Opisala je tudi občutke zaposlenih v taki organizaciji.

 

Šolska kultura so vezi

Pravi, da je šolska kultura stabilna ali šibka in odvisna od odnosov med ljudmi v organizaciji. V ustanovi s stabilno šolsko kulturo je veliko medsebojnih interakcij, ki se prepletajo in spletajo močne vezi med ljudmi. Tako se širi vedenje o edinstvenem značaju organizacije in tudi vedenje o tem, kako v tej organizaciji lahko uspeš.  V ustanovi s šibko kulturo pa so interakcije redke in tako ljudje težko začutijo, kakšna je kultura organizacije, njen značaj je komaj zaznaven, zvestoba temu značaju pa je redka in naključna.

Prepričanja, vrednote in dejanja imajo največ vpliva, ko se vsi med seboj veliko pogovarjajo. V ustanovi s stabilno šolsko kulturo vodje govorijo z učitelji, tajniki, svetovalci in družinami. Družine govorijo med seboj.

Kultura je šibkejša, ko je komunikacija omejena in je vezi manj. Na primer, ko se učitelji skoraj nikoli ne srečajo z ravnateljem, ali pa je tajnica izključena iz pogovorov, ali ko katera koli skupina učiteljev deluje ločeno od drugih. Sporočilo o skupnih vrednotah in zvestobi organizaciji se tako težko prenaša.

Šolska kultura so vrednote in vedenje

Znotraj te organizacije s šibko oziroma stabilno kulturo so prepričanja in vedenje ljudi odvisna od direktnih in indirektnih sporočil vodstva in drugih v organizaciji.  Dobra kultura se rodi iz sporočil o sodelovanju, iskrenosti in delavnosti.

Kulturo oblikuje pet medsebojno prepletenih elementov, na katere lahko vpliva vodstvo.

  1. Temeljna prepričanja in sklepi, oziroma vse, za kar ljudje v ustanovi mislijo, da je resnično. Na primer: »Vsi učenci so lahko uspešni,« ali pa »Poučevanje je ekipni šport.«

  2. Skupne vrednote in mnenja zaposlenih na šoli o teh vrednotah – ali zaposlenih mislijo, da so vrednote prave ali napačne, dobre ali slabe, pravične ali nepravične. Na primer: »Ni prav, da otroci v vrtcu nimajo enakih možnosti za uspešno napredovanje kasneje v življenju, kot recimo, da bi se vpisali v dobro srednjo šolo,« ali pa »Prav je, da učitelji sodelujejo med seboj ves čas.«

  3. Pravila oziroma prepričanja zaposlenih o tem, kako naj bi se vedli in kaj se od njih pričakuje. Na primer: »S starši bi se morali pogosto in dovolj zgodaj pogovarjati o tem, kaj je potrebno, da se otrok vpiše na kolidž.« »Vsi bi morali biti prisotni in aktivni na tedenskih sestankih.«

  4. Vzorci in vedenje, oziroma dejanski vedenjski vzorci zaposlenih na šoli. Na primer: Na kolidžu so organizirani večeri za povezovanje s starši; na tedenskih sestankih je dobra udeležba. (V ustanovah s slabo kulturo pa se ti vzorci in vedenje razlikujejo od standardov šole.)

  5. Oprijemljivi dokazi kot so fizični, vizualni, slušni ali katerikoli drugi znaki, ki jih sprejemamo s čutili, ki kažejo na vedenje ljudi v šoli. Na primer: izpostavljeni plakati, ki kažejo številke vpisa ali pa število avtomobilov na parkirišču eno uro pred začetkom šole, ko poteka tedenski sestanek zaposlenih.

Vsak od teh elementov vpliva na drugega in jih potrjuje. Tako se sklene krog prepričanj in vedenjskih vzorcev, ki se potrjuje in ojača, kot pravi Bridwell-Mitchell. Močne vezi med zaposlenimi v šolski skupnosti v vseh pogledih naredijo ta krog še bolj trden.

KAJŽICA, ​Britof 117, 4000 Kranj 

           Tel: 068 169 580             

 e-naslov: nasakajzica@gmail.com

uradne ure: 7:15-16:15

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now